Zobozdravniki radi ponavljamo, da sladkarije škodujejo zobem. Zakaj je temu tako?
V vsaki ustni votlini je nekaj sto vrst bakterij, nekatere med njimi pa so kariogene, kar pomeni, da sladkor uporabljajo kot hranilo. Pri tem kot stranski produkt nastajajo kisline, ki so sposobne raztapljanja trdih zobnih tkiv, kar vodi v nastanek kariesa oziroma zobne gnilobe.
Je vsak sladkor škodljiv?
Za nastanek kislin so potrebne kariogene bakterije na eni strani in kariogeni sladkorji (tisti, ki jih bakterije lahko razgradijo) na drugi strani. Sladkorje, ki jih uživamo, delimo na intrinzične in ekstrinzične. Intrinzični sladkorji so prisotni v neobdelanem živilu - so torej sestavni del hrane (na primer fruktoza v sadju) in so manj kariogeni in na splošno zdravju manj škodljivi. Ekstrinzične sladkorje delimo na mlečne in proste. Prosti sladkorji so dodani hrani med proizvodnjo, predelavo in pripravo izdelkov ali pa jih dodajamo sami, prisotni pa so tudi v sadnih sokovih, sadnih koncentratih in medu in so izjemno kariogeni.
Glede na to, kateri sladkorji so v hrani prisotni, lahko rečemo, da vsa hrana ni enako škodljiva za razvoj kariesa. Med bolj kariogeno (poleg sladkarij) spadajo: sadni sokovi, suho sadje, pekarski izdelki, sadni jogurt, med, kosmiči. Med manj kariogeno hrano pa spadajo: mleko, sir, oreščki, sveže sadje in surova zelenjava, riž, testenine, nesladkana čaj in kava.
Nadomestki sladkorja
Dandanes veliko slišimo o nadomestkih sladkorjev. Pa poglejmo kako kariogeni so. Nadomestke sladkorja delimo na nehranljive (brez kalorične vrednosti) in hranljive (s kalorično vrednostjo). Nehranljivi so saharin, aspartam, taumatin in acesulfam. Ti sladkorji so nekariogeni. So dobra alternativa prostim sladkorjem, a ne v prevelikih količinah, saj so sami po sebi kisli in lahko povzročajo poškodbe zob. Hranljivi nadomestki sladkorjev so sorbitol, ksilitol, manitol, hidrogeniran glukozni sirup. Vsi so rahlo kariogeni, razen ksilitola, ki sploh ni kariogen. Ksilitol ima celo pozitivne učinke na zobe, saj preprečuje lepljenje bakterij na zobno površino in zmanjšuje količino kariogenih bakterij.
Nadomestki sladkorja se odsvetujejo predšolskim otrokom.
Nekaj nasvetov glede uživanja sladkorja
Če se sladici ne morete upreti, jo zaužijte takoj po glavni jedi. Takrat je pH v ustni votlini že znižan in se bo čez čas vrnil na normalen nivo. Če pa sladkorje konstantno vnašamo, ohranjamo nizek (torej kisel) pH, kar je za zobe toliko bolj škodljivo. Prav tako se izogibajte lepljive hrane, lepljivih bonbonov, lizik in sladkorjev, ki se dalj časa zadržujejo v ustni votlini. Ti ohranjajo pH ustne votline konstantno nizek, kar je zaradi kislega okolja zopet bolj škodljivo za zobe.
Po obroku si ustno votlino sperite s kozarcem mineralne vode.
Če žvečite žvečilne gumije, naj vsebujejo ksilitol. To ima dvojni pozitivni učinek na zdravje zob: ksilitol je antikariogen, žvečenje pa stimulira izločanje sline, ki je prav tako zelo pomemben dejavnik za zdravje zobnih tkiv.
