9 pogostih vprašanj, ki jih dobi ustni higienik

Ustni higienik je polega splošnega zobozdravnika ključen del vaše zobozdravstvene ekipe. Pomaga vam, da lahko vzdržujete optimalno zdravje zob in ustne votline s preventivnimi ukrepi, kot je pravilno ščetkanje in nitkanje zob, redni pregledi dlesni, čiščenje zobnega kamna, in drugo.

Naslednjič ko boste obiskali vašega ustnega higienika, imate odlično priložnost, da mu zastavite kakršnakoli vprašanja o zobni higieni. Dober ustni higienik bo prisluhnil vašim vprašanjem in skrbem ter vam svetoval in nudil podporo.

Če niste povsem prepričani, kaj bi morda želeli vprašati vašega ustnega higienika ob naslednjem obisku, smo za vas pripravili 9 najpogostejših vprašanj, ki jih slišijo strokovnjaki za higieno zob in ustne votline, in pri katerih vam lahko pomagajo.

1. Zakaj moje dlesni krvavijo?

Krvavitve dlesni so lahko posledica neustreznega ščetkanja, nitkanja ali uporabe medzobnih ščetk. Če bakterij na zobeh in med zobmi ne odstranite z vsakodnevno pravilno ustno higieno, se lahko naselijo pod nivo dlesni in povzročijo vnetje. Krvaveče dlesni so najpogosteje znak kopičenja bakterij in tudi bolezni dlesni.

Nekateri pacienti so bolj nagnjeni h kopičenju bakterij, ker imajo zobne restavracije, kot so zalivke, krone ali mostički, ki privabljajo bakterijske zobne obloge, če niso pravilno umeščeni v ustih. Stisnjeni ali krivi zobje otežujejo čiščenje zob, kar povzroča kopičenje bakterij.

Kronična vnetja dlesni in povečani obzobni žepki nudijo bakterijam dodaten prostor, kamor se prerinejo in množijo. Zato je toliko bolj pomembno, da dvakrat letno opravite profesionalno čiščenje zobnega kamna, da vam zobni higienik odstrani nakopičene bakterije nad in pod dlesnijo.

Krvaveče dlesni so pogoste tudi v času nosečnosti, saj hormonske spremembe pogosto povzročijo, da dlesni postanejo bolj občutljive. Skrb za zdrave dlesni v nosečnosti je pomembna tudi zato, ker vpliva na zdravje celega telesa in tudi otroka.

2. Zakaj se mi nabira zobni kamen, čeprav ščetkam in nitkam, kot bi moral?

Tudi če vsak dan ščetkate in uporabljate zobno nitko, še vedno obstaja možnost za nabiranje zobnega kamna. Zobni kamen je pravzaprav strnjena zobna obloga, sestavljena iz kombinacije beljakovinskih snovi, kot je slina.

Pod jezikom se nahaja žleza slinavka, in če vaša slina vsebuje veliko mineralov, se lahko hitreje pretvori v zobni kamen. Zato se nekaterim pacientom nabira zobni kamen na zadnji strani prednjih zob.

Zatorej, četudi pravilno ščetkate in nitkate zobe, ima vaša slina lahko določene karakteristike, ki prispevajo k nastajanju zobnega kamna v večji meri kot pri tistih, ki v slini nimajo povečanih vsebnosti mineralov. V vsakem primeru pa je dobro, da se pogovorite z ustnim higienikom, saj je razlog lahko tudi kje drugje.

3. Katerim živilom se moram izogibati, če želim ohraniti zdrav nasmeh?

Najbolje se je izogibati tisti hrani, s katero se hranijo bakterije v ustih. Bakterije se hranijo s sladkorjem in pri tem sproščajo škodljivo kislino, ki posledično poškoduje vašo zobno sklenino. Če želite ohraniti zdrave zobe, se izogibajte hrani z visoko vsebnostjo sladkorja.

Predvsem problematična so sladka živila, ki vsebujejo namizni sladkor in saharozo. Slednja se nahaja v številnih predelanih živilih, gaziranih pijačah, sadnih sokovih, pecivu in sladkarijah. Preberite si več o tem, kako sladkor vpliva na zobe.

Izogibajte se tudi živilom in pijači, ki je bolj kisla. Našim zobem škodi, ko raven kisline v ustih pade pod pH vrednosti 5,5. Sladke gazirane pijače, sadni smutiji, energijske pijače, mlečni napitki in sokovi pa imajo običajno pH okoli 3 do 4.

Koristna niso niti lepljiva in žvečljiva živila, kot so na primer gumijasti bonboni, suho sadje, sirupi, in podobno. Ta živila se zataknejo v kotičkih zob in v medzobnih prostorih. Ko se presežek sladkorja zadržuje na vaših zobeh, ga slabe bakterije shranijo v svojih celicah in nadaljujejo s proizvodnjo kisline še ure po tem, ko ste jedli.

4. Moti me slab zadah iz ust. Kaj lahko naredim?

Neprijeten zadah je lahko še vedno prisoten, navkljub temu, da redno ščetkate in nitkate zobe ter uporabljate ustno vodo. Če je vaša ustna higiena dobra, so vzroki lahko tudi zdravstvene narave.

Težava lahko izvira iz slabe prehrane, slabo prebavljene hrane, težav v želodcu in refluksnih bolezni požiralnika. Lahko gre tudi za specifična vnetja in okužbe, tudi na sistemski ravni. Najbolje je, da se o tem pogovorite z vašim zobnim higienikom, ki vas lahko napoti tudi k drugemu specialistu, če bo to potrebno.

5. Kako lahko zmanjšam občutljivost zob?

Če čutite neprijetno bolečino, ko so vaši zobje izpostavljeni visokim ali nizkim temperaturam, kot je hrana in pijača, se verjetno spopadate z občutljivostjo zob in dlesni. Preobčutljivost zob se lahko pojavi iz več razlogov, ali pa je znak osnovne bolezni.

Med najbolj pogoste vzroke prištevamo izpostavljeno zobovino, ko je sklenina zob poškodovana ali se začne tanjšati, umikanje dlesni, ki je lahko posledica parodontalne bolezni, karies, bruksizem (škripanje in stiskanje zob) in beljenje zob. Preberite si več o tem, zakaj zobje skelijo, in kako si lahko pri tem pomagate. 

Z vašim ustnim higienikom se posvetujte o tem, kako lahko zmanjšate nelagodje. Vzrok lahko tiči tudi v tem, da premočno pritiskate na dlesni med ščetkanjem in jih tako dražite, zato vas bo zobni higienik podučil o pravilnem ščetkanju. Dal vam bo tudi nekaj praktičnih nasvetov pri izvajanju zobne higiene, ter priporočil zobne paste in zobne ščetke, ki so posebej zasnovane za občutljive zobe.

6. Ali naj se odločim za obnovo nasmeha pri estetskem zobozdravstvu?

Dobra higiena zob poskrbi, da bodo vaši zobje zdravi. To je tudi osnova zdravja zob in ustne votline. Šele nato je smiselno razmisliti o estetskih posegih, ki poskrbijo, da vaši zobje ne bodo le zdravi, ampak tudi lepi.

Če so vaši zobje razbarvani in ne več tako beli, kot so bili včasih, se lahko odločite za beljenje zob. Vendar, preden se odločite za beljenje zob pri strokovnjaku, je potrebno zobe pripraviti na ta poseg. Na primer, če imate karies, bi kisline v belilnih sredstvih poslabšale stanje in povzročile občutljivost zob. Tako je potrebno naprej opraviti zdravljenje kariesa.

Pred beljenjem zob je potrebno opraviti tudi higiensko fazo. Ustni higienik bo poskrbel za čiščenje zobnega kamna in peskanje zob. Šele nato se na zobe lahko aplicirajo belilna sredstva pod strokovnim nadzorom.

V estetskem zobozdravstvu so priljubljene tudi porcelanske zobne luske, ki učinkovito zakrijejo obarvane zobe, razmake med zobmi, obrabljene ali poškodovane zobe, estetsko moteče zobne plombe ter druge minimalne nepravilnosti na zobeh.

7. Ali belilne zobne paste delujejo?

Zobne paste za beljenje zob imajo omejene sposobnosti. Običajno odstranijo samo tiste madeže, ki se nahajajo na površini zob, saj je koncentracija vodikovega peroksida prenizka, da bi bistveno vplivala na barvo zob. Pogosto tudi vsebujejo abrazivne sestavine, ki škodijo zobni sklenini. 

Naša zakonodaja z razlogom omejuje prodajo določenih belilnih sredstev, saj so mnogi izdelki lahko nevarni za naše zobe in dlesni. Ne kupujte nepreverjenih belilnih sredstev iz tujine, ker ne morete zares vedeti, kaj vsebujejo, vašim zobem pa lahko naredite več škode kot koristi.

Pred uporabo belilnih zobnih past in drugih izdelkov se posvetujte z vašim ustnim higienikom. Lahko pa se odločite za profesionalno beljenje zob v zobozdravstveni ordinaciji, ki velja za najbolj varen in učinkovit način beljenja zob. Zobozdravniki uporabljajo močnejša belilna sredstva, pri tem pa poskrbijo za varnost in upoštevajo vaše zobozdravstvene potrebe.

8. Kakšno zobno pasto naj uporabljam?

Vaš zobni higienik vas lahko usmeri v pravo smer, ko gre za znamko in vrsto zobne paste, ki vam najbolj ustreza. Ne zapravljajte denarja za zobno pasto, ki ni zasnovana za vaše potrebe. Izbire na trgu je zares veliko, vendar lahko traja precej časa, da najdete ustrezno zobno pasto. Ta postopek preizkušanja vam lahko skrajša posvet pri zobnem higieniku.

Na primer, če ste nagnjeni k nastajanju kariesa, se priporočajo zobne paste z natrijevim fluoridom, ki učinkujejo proti zobni gnilobi. Če ste nagnjeni k hitremu kopičenju zobnih oblog, se priporočajo zobne paste s kalijevim nitratom, aktivno sestavino, ki tudi zmanjšuje občutljivost zob na zunanje dražljaje.

9.    Na koliko časa naj grem na čiščenje zobnega kamna?

Skupaj z ustnim higienikom bosta določila pogostost obiskov, ko vam bo očistil zobni kamen. Plan bo prilagojen vašim potrebam in stanju vaših zob.

Pogostost čiščenja zobnega kamna je odvisna od različnih dejavnikov, ki vplivajo na hitrost nabiranja zobnih oblog in zobnega kamna. Na primer, to je zdravje zob in dlesni, higiena ustne votline in zob, splošno telesno zdravje, uporaba določenih zdravil, kakovost sline v ustih, in drugo.

Če je vaša zobna higiena razmeroma dobra in nimate posebnih težav z zobmi in dlesnimi, tedaj se čiščenje zobnega kamna priporoča na vsakih 6 do 8 mesecev. Bolj pogosto čiščenje zobnega kamna pa je potrebno v primeru, če se spopadate s parodontalno boleznijo, ali imate kronične bolezni, ki so povezane z zdravjem zob, kot je sladkorna bolezen in kardiovaskularne bolezni.

Dober ustni higienik upošteva vaše potrebe in daje prednost preventivi.

Pišite nam še danes za več informacij o tem, kako vam lahko pomagamo. Verjamemo v to, da našim pacientom lahko ponudimo znanje in orodja za pravilno higieno zob in ustne votline. Naša ustna higieničarka Ula bo poskrbela, da boste s preventivnimi ukrepi lahko vzdrževali optimalno zdravje vaših zob in dlesni.